Kako korisnici reagiraju na odzivni rječnik: slučaj Slovara sopomenk sodobne slovenščine

The Thesaurus of Modern Slovene is a responsive dictionary: it is compiled automatically from existing language resources while further developments of the dictionary include user participation. Many of the features introduced by the responsive model are new to the Slovene language community (e.g. data is extracted automatically and includes some errors; nonexperts are involved in dictionary compilation; the resource is never truly finished). With financial support from the Slovene Ministry of culture, a survey was conducted to gauge (potential) user opinions on the new features. The paper presents the results of the survey (n = 671) including statistical analyses of dependencies between the respondents’ opinions and their reported familiarity with the new dictionary, their age, and their professional occupation.Slovar spomenk sodobne slovenščine odzivni je rječnik koji je automatski generiran iz postojećih jezičnih resursa, a daljnji razvoj rječnika uključuje sudjelovanje korisnika. Mnoge značajke odzivnoga rječnika nove su slovenskoj jezičnoj zajednici (npr. podatci se crpe automatski i imaju određene pogreške, nestručnjaci sudjeluju u sastavljanju rječnika koji nikad nije u potpunosti završen). Uz financijsku potporu Slovenskoga ministarstva kulture provedeno je istraživanje kako bi se utvrdili stavovi korisnika o tim novim značajkama. U radu se prikazuju rezultati istraživanja (n = 671) uključujući statističku analizu zavisnosti stavova sudionika istraživanja i njihova poznavanja novoga rječnika, dobi i zanimanja

Odnos jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev: slovenski vidik

Prispevek predstavlja rezultate slovenskega dela mednarodne raziskave o odnosu jezikovnih uporabnikov do splošnih enojezičnih slovarjev. Raziskava je potekala leta 2017 v okviru dejavnosti Evropske mreže za e-leksikografijo (ENeL). V Sloveniji je vprašalnik izpolnilo 619 posameznic in posameznikov, med katerimi so tako redni slovarski uporabniki kot tisti, ki slovarje uporabljajo redkeje. Rezultati kažejo, da vprašani do slovarskih podatkov najpogosteje in najraje dostopajo s pomočjo računalnika. Slovar se pogosto uporablja za preverbo ustreznosti jezikovnih izbir (lastnih in tujih), vendar njegova referenčnost ni razumljena kot absolutna, saj se ob informacijskih vrzelih uporabniki privzeto obračajo na številne druge vire. Slovar se tipično dojema kot izčrpen vir informacij o slovenščini, namenjen širši javnosti. Simbolna vloga slovarja (avtoriteta, nacionalni simbol) se v uporabniških odgovorih zrcali redkeje, implicitno pa jo nakazuje nenaklonjenost uporabnikov, da bi knjižni slovar oddali ali zavrgli, četudi uporabljajo le digitalno različico. Med vprašanimi vlada močna podpora javnemu financiranju priprave splošnih enojezičnih slovarjev, temu ustrezno pa se brezplačnost slovarja pojavlja že na drugem mestu prioritetnih značilnosti, takoj za zanesljivostjo vsebine. Med prioritetami se pojavita še enostavnost uporabe slovarja ter sodobnost vsebine. Izsledke raziskave je mogoče uporabiti pri razvoju slovarskih virov in za oblikovanje nadaljnjih korakov slovenskih slovaropisnih uporabniških raziskav

Otvoritvena konferenca raziskovalne mreže European Literacy Network (ELN)

V sklopu evropskega finančnega mehanizma COST, ki podpira meddržavno in meddisciplinarno povezovanje evropskih raziskovalcev oz. raziskav,1 med leti 2015 in 2018 poteka tudi aktivnost IS1401: Strengthening Europeans’ Capabilities by Establishing the European Literacy Network (ELN).2 Glavni namen aktivnosti je povezati raziskovalce, ki se na različnih področjih (jezikoslovje, pedagogika in specialna pedagogika, psihologija, medicina itd.) ukvarjajo z vprašanji branja in pisanja, primerjati pristope in rezultate ter razviti celostnejši pristop k problemom pismenosti – in raziskovanja pismenosti – v evropskem prostoru. Po uvodnih sestankih, na katerih so se začrtala osnovna delovna področja, je 8. in 9. novembra v Pragi potekala otvoritvena konferenca ELN

Študentje, škratje in nadškofje. Končnica -je v imenovalniku množine pri samostalnikih prve moške sklanjatve

Ena izmed oblikoslovnih posebnosti slovenskega jezika je možnost rabe končnice -je namesto -i v imenovalniku množine pri določenih samostalnikih prve moške sklanjatve (npr. študenti – študentje). Prispevek predstavlja rezultate korpusne analize, ki kaže, kateri slovenski samostalniki se v sodobni slovenščini pojavljajo s končnico-je in kako jih je mogoče nadalje kategorizirati ter na osnovi tega sklepati o tendencah posamezne od variant v rabi. Prispevek umešča nove ugotovitve ob informacije, ki jih o tej temi lahko iz obstoječih referenčnih priročnikov dobi zainteresirani jezikovni uporabnik

Uvodnik

Poseben tematski sklop letošnje prve številke vsebuje osem kratkih znanstvenih prispevkov, ki pregledno opisujejo trenutno stanje na področju leksikografije na Danskem, Švedskem, Norveškem, Hrvaškem, v Grčiji, Baskiji, Estoniji in Braziliji. Prispevki so nastali kot rezultat znanstvenega sodelovanja v evropski mreži ENeL – European Network of e-Lexicography [ISCH COST Action IS1305]

Vrednost korpusa Janes za slovensko normativistiko

Namen pričujočega prispevka je preveriti vrednost korpusa Janes za normativistične raziskave. Korpus Janes namreč prinaša besedila, ki za razliko od gradiva v referenčnih korpusih večinoma niso jezikovno korigirana in zato realneje izkazuje tendence rabe oz. (ne)intuitivnost obstoječih jezikovnih pravil v širši jezikovni skupnosti. Za študijo primera smo izbrali zveze samostalnika z neujemalnim levim prilastkom (solo petje, RTV prispevek). Analiza razkriva: da se referenčni korpus Kres in korpus Janes glede zapisa teh zvez pomembno razlikujeta; da je raba tovrstnih zvez v korpusu Janes pogostejša in bolj raznolika kot v korpusu Kres; da se v obeh korpusih pojavlja visok delež zvez, ki v rabi izkazujejo variantnost v zapisovanju, tudi na ravni posameznih prilastkov; in – vsaj na prvi pogled – presenetljivo, da je raba v korpusu Janes konsistentnejša, kar nakazuje, da jezikovna regulacija obravnavanega problema povečuje variantnost v jezikovni rabi. Prispevek temelji na konferenčni temi, ki smo jo podatkovno in vsebinsko razširili, vključili smo tudi razpravo o možni nadaljnji obravnavi izbranega jezikovnega problema, širše pa o pomenu in načinu vključitve korpusa Janes v metodologijo slovenske normativistike

Oblikoslovni vzorci v leksikonu Sloleks: izhodiščni nabor za samostalnike

Prispevek predstavlja prvi korak k dopolnjevanju leksikona Sloleks z oblikoslovnimi vzorci, in sicer na primeru samostalnikov. Vzorci so v prvem koraku strojno pridobljeni iz leksikona samega na osnovi izbranih razločevalnih lastnosti (oblikoskladenjskih oznak in spremenljivih delov besednih oblik). Sledi ročno razvrščanje, v katerem (a) ločimo sistemsko in v rabi utemeljene vzorce od primerov, ki se pojavljajo spričo šuma pri strojnem luščenju in nedoslednosti v leksikonu Sloleks; (b) uredimo skupine glede na vsebovanost in sorodnost; (c) poiščemo in natančneje opredelimo variantnost, tako pri standardnih kot nestandardnih oblikah; (d) začrtamo korake za nadaljnji razvoj programa in leksikonske nadgradnje. Rezultat je izhodiščni nabor formaliziranih oblikoslovnih vzorcev za (občno- in lastnoimenske) samostalnike, ki prinaša 10 skupin (64 vzorcev) za moški spol, 9 skupin (29 vzorcev) za ženski spol in 8 skupin (20 vzorcev) za srednji spol. Priprava nabora vzorcev je razkrila številne možnosti za izboljšavo leksikona, strojno namenski pogled na pregibanje pa priložnosti za dopolnitev slovničnega opisa slovenščine. V nadaljevanju dela bodo vzorci pripravljeni tudi za preostale besedne vrste in dopolnjeni s korpusnim gradivom. Končna nomenklatura bo vpisana v bazo leksikona Sloleks, v obliki strojno berljivih vzorcev pa bo objavljena tudi na repozitoriju Clarin.si

Terminologija odnosov z javnostmi: korpus — luščenje — terminološka podatkovna zbirka

V prispevku prikazujemo analizo luščenja eno- in večbesednih terminoloških kandidatov, ki smo ga izvedli za potrebe priprave terminološke podatkovne zbirke odnosov z javnostmi na podlagi korpusa KoRP z luščilnikom LUIZ. Podrobneje se posvečamo dvojemu: (a) izluščenim enobesednim samostalniškim terminološkim kandidatom, katerih seznam primerjamo s pogostostnim seznamom samostalnikov v korpusu KoRP in vrednotimo glede na terminološkost, kot sta jo prepoznala dva področna strokovnjaka, ter (b) izluščenim večbesednim nizom z glagolskim in samostalniškim jedrom. Nadgrajeno metodo luščenja in izboljšan prikaz rezultatov smo dopolnili še z analizo priklica. Potrdili oz. ugotovili smo, da je v primerjavi s pogostostnim seznamom terminološki potencial enot v zgornjem delu seznama izluščenih samostalnikov večji, da imajo izluščeni glagolski besedni nizi predvsem kolokacijsko vrednost, ne pa tudi terminološke, in da so najbolj terminološko produktivni vzorci luščenja samostalniških zvez z naslednjo zgradbo: [pridevnik + samostalnik], [pridevnik + in + pridevnik + samostalnik] ter [pridevnik + pridevnik + samostalnik]. Analiza priklica je pokazala predvsem nizko stopnjo strinjanja med obema področnima strokovnjakoma, sicer pa je bil priklic razmeroma visok

The attitude of dictionary users towards automatically extracted collocation data: A user study

The paper is based on a survey conducted within the framework of the basic research project Collocations as a Basis for Language Description: Semantic and Temporal Perspectives (KOLOS; J6-8255). It presents a qualitative analysis of a user evaluation of the interface of the Collocations Dictionary of Modern Slovene (CDS). It discusses an alternative perspective—the user's point of view—on problematic aspects of individual dictionary features, which require further lexicographic analysis and discussion. The collocations user study presents a model of the process of user evaluation; its findings are significant primarily for determining problems encountered by users. They also serve as a useful basis for methodology improvements in future, comparable lexicographic user studies and analyses